Sindrom čeljustnega sklepa

Sindrom čeljustnega sklepa je stanje, ki prizadene čeljustni sklep (temporomandibularnei sklep, krajše TMS) in mišice, ki so povezane z njim. Pojavi se lahko v katerikoli starostni skupini, pogosteje obolevajo ženske. Simptomi so lahko blagi ali hudi, občasni ali kronični. Pojavijo se lahko v obliki bolečine, togosti,  omejene gibljivosti v sklepu in klikanja oz. preskakovanja v sklepu. To lahko precej  vpliva na kakovost življenja, saj lahko otežuje odpiranje/zapiranje ust, govor, žvečenje in izražanje.

Razlikujemo bolečine v mišicah ali v sklepu. Mišične bolečine so povezane z napetostjo in preobremenjenostjo, bolečine  v sklepu pa so lahko posledica vnetja, obrabe ali nepravilnosti v strukturi.

Vzroki

Bolečine v čeljustnem sklepu so lahko kronične, ki so lahko posledica psihičnih (stres, depresija, anksioznost) in fizičnih dejavnikov (poškodbe čeljusti, artritis, artroza, dislokacija diska med sklepnima površinama, napačen ugriz, prenapetost mišic, slaba drža). Če je vzrok psihološki, kar pomeni da oseba zaradi stresa nezavedno stiska zobe ali škrta z njimi, podnevi ali ponoči, s tem dodatno obremenjuje čeljusti sklep in mišice. V takih primerih fizioterapevtska obravnava ni dovolj saj je potrebno vključiti tudi psihološko podporo.

Bolečine v čeljustnem sklepu ali njegovi okolici je potrebno  obravnavati resno. Čeljustni sklep je zaradi govora, žvečenja ali nezaželenih navad (grizenje nohtov) eden najbolj obremenjenih sklepov v telesu. Je edini sklep na obrazu in edini parni sklep v telesu ter v telesu najbolj dovzeten za obrabo.

Pomoč fizioterapevta

S pomočjo fizioterapevtskega pregleda in posveta skušamo ugotoviti vzrok za težave. Pri pregledu čeljustnega sklepa tipamo oba sklepa in opazujemo ali je gibanje čeljusti nesimetrično in koliko se sklep odpira, zaznavamo škripanje, pokanje,  preskakovanje v sklepu. Poleg pasivne gibljivosti ocenimo tudi aktivno gibljivost sklepa. Normalno je, da oseba ki nima težav z čeljustnim sklepom odpre usta v razmaku treh prstov svoje nedominatne roke. Poleg dobre funkcije sklepa ocenjujemo tudi aktivnost mišic, ki so prepogosto napete zaradi pogostega žvečenja ali stiskanja zob zaradi stresnih situacij. Vse to lahko vpliva na neustrezen položaj sklepa ali diskusa. Tudi slaba drža lahko povzroči napačen položaj čeljustnega sklepa in prenapete mišice.

Glede na ugotovitve pri pregledu uporabimo različne fizioterapevtske manualne tehnike kot so mobilizacija sklepa za povečanje gibljivosti in drsenja v sklepu, tehnike sproščanja prenapetih struktur ali vaje za krepitev mišic. Ob tem lahko uporabimo tudi ostale fizioterapevtske postopke kot so gretje z IR lučko, UZ, laser, magnetoterapijo in tecar.

Terapija in število obravnav so individualno prilagojeni posamezniku. Oseba po končani obravnavi dobi navodila z ukrepi in navodila za samoobravnavo.

Preventivni ukrepi

In za konec še nekaj priporočil, ki lahko pomagajo preprečiti težave v čeljustnem sklepu:

• Ne jejte trde hrane (npr. oreščki, trdo sadje)
• Izogibate se pretiranemu žvečenju (žvečilni gumi)
• Izogibajte se grizenju nohtov in raznih predmetov
• Izogibajte se prekomernemu odpiranju ust (hrano si razrežite na manjše koščke)
• Pazite na pravilno ergonomsko držo
• Naučite se tehnik sproščanja za zmanjševanje stresa in napetosti mišic
• Izogibajte se spanju na strani
• Izogibajte se podpiranju glave
• Naučite se sprostiti čeljustni sklep s pravilnim položajem struktur v ustih
• Izogibajte se predolgemu odprtju ust
• V službi čim večkrat spremenite položaj, se razgibajte in  naredite raztezne vaje
• Pazite na sproščen trebuh in sproščene mišice medeničnega dna
• Poskrbite za zadosten vnos tekočine (pijte večkrat manjše količine vode)
• Naučite se masaže za sproščanje napetih mišic

Še zanimivost: Čeljustni sklep je najbolj močan sklep v telesu a najbolj izpostavljen obrabi. Pogosteje se obrabi pri ženskah, a vzroka za to še niso odkrili.