Ko stres postane bolečina

Psihofiziološki vpliv stresa na razvoj kronične mišično-skeletne bolečine

Kako psihični pritisk vpliva na mišice? Veliko ljudi se srečuje z bolečinami v vratu, ramenih ali hrbtu, kljub temu, da niso imeli poškodbe ali pa nimajo konkretne fizične težave. Eden izmed najbolj pogostih a večkrat spregledanih vzrokov je kronični stres, ki pomembno vpliva na zmanjšano funkcionalnost in kakovost življenja.

Kadar je telo pod stresom se aktivira simpatični živčni sistem. Posledično se poveča napetost mišic, zmanjša prekrvavitev tkiv, poveča se občutljivost na bolečino in tkiva se slabše regenerirajo. Dalj časa trajajoči stres vpliva na nevroendokrini sistem, ki vključuje medsebojno delovanje možganov in žlez (hipotalamusa, hipofize, nadledvične žleze) za uravnavanje stresa, prebave, imunskega sistema in razpoloženja. Pride do povečanja izločanja kortizola, kar lahko vodi v kronično povečanje mišičnega tonusa, utrujenosti mišic in večje možnosti, da se razvije kronična bolečina.

Kje se najposteje pojavijo s stresom povezane bolečine?

• vrat in ramena

Najpogosteje se bolečine pojavjo v zgornjem predelu hrbta, pogosti so glavoboli, ki izhajajo iz vratu, in občutek “težkih ramen”.

• križ

Najpogosteje so prizadete hrbtne mišice Erector spinae, kar povzroča zmanjšano gibljivost telesa, večjo dovzetnost na bolečine in občutek zategnjenosti in togosti.

• miofascialne trigger točke

Pojavijo se lokalno boleče točke, pogosto tudi prenesene bolečine in občutek zategovanja mišic.

Zakaj pride do povečane napetosti mišic?

Kadar smo pod stresom je telo v stalni pripravljenosti: mišice se napnejo, prekrvavitev se zmanjša, posledično se mišice hitreje utrudijo. Sčasoma pride do začaranega kroga napetosti in bolečine, kadar smo stresu izpostavljeni dlje časa.

Kako lahko pomaga fizioterapija?

Možnih je več pristopov, namen pa je zmanjšati bolečine, ki so nastale zaradi stresa. Fizioterapevti se najpogosteje poslužujemo manualne terapije kot so miofascialno sproščanje, trigger point terapija in mobilizacija mehkih tkiv. Druga najbolj pogosta in zelo uspešna metoda so terapevtske vaje, prilagojene posamezniku. Vključujejo raztezne vaje, aktivacijo stabilizatorjev trupa za izboljšanje stabilnosti, vaje za vzdržljivost mišic in korekcija drže. Kadar je stres vzrok bolečine je pomembno vključiti tudi dihalne vaje v kombinaciji z relaksacijskimi tehnikami, da se telo umiri, kar lahko pomaga pri zmanjšanju mišične napetosti.

Ali si lahko pomagate sami?

Seveda, že nekaj preprostih sprememb navad lahko zmanjša stres in zategnjenost mišic:

• redna telesna aktivnost,
• kratki odmori med delom z razteznimi vajami za vrat in ramena,
• dihalne vaje z vključevanjem globokega dihanja,
• dovolj spanja,
• hidracija telesa.

Stres ne vpliva samo na naše počutje, ampak tudi na telo! Razumevanje te povezave je pomemben korak pri zmanjševanju in preprečevanju mišično-skeletnih težav. Poleg fizioterapije imajo pomembno vlogo tudi sprostitvene tehnike in zdrav življenski slog.