Ko izbrani zdravnik ali zdravnik v bolnišnici odredi potrebo po zdraviliškem zdravljenju, poda predlog za zdraviliško zdravljenje imenovanemu zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zdravnik lahko predlaga stacionarno zdraviliško zdravljenje, zdravljenje na negovalnem oddelku ali ambulantno zdraviliško zdravljenje. Bolnišnični zdravnik lahko predlaga imenovanemu zdravniku OE ZZZS tudi nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, imenovani zdravnik OE ZZZS pa predlog odobri ali zavrne.
Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja pri zdravstvenih stanjih, navedenih v 45. členu Sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ), v kolikor je pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
Zdraviliško zdravljenje se izvaja na stacionaren način – v trajanju do 14 dni (ZZZS krije stroške polnega penziona v dvoposteljni sobi v hotelu s 3 zvezdicami ter terapije do 20,5 točk ZZZS), zdravljenje na negovalnem oddelku (ZZZS krije stroške polnega penziona na negovalnem oddelku, nego in terapije brez omejitev) ali zdravljenje na ambulantni način – v trajanju do 10 dni. V primerih posameznih zdravstvenih stanj, ki so opredeljena v POZZ, se lahko zdraviliško zdravljenje podaljša za največ 7 dni, če je pričakovati dodatno izboljšanje funkcionalne sposobnosti (predvsem pacienti po standardu 4 – nevrološke bolezni).
Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni ali poškodbe ob njenem klinično pomembnem (funkcionalnem) poslabšanju po preteku 2 let od izdaje predhodne odločbe ali od zaključka celostne medicinske rehabilitacije na terciarni ravni – če gre za zavarovano osebo od dopolnjenega 18. leta starosti, oziroma po preteku enega leta, če gre za zavarovano osebo do 18. leta starosti. V okviru odobrenega zdraviliškega zdravljenja ima zavarovanec pravico do vrste in obsega storitev, ki jih določi zdraviliški zdravnik v skladu s standardi, določenimi v Prilogi ZDRAV II/d-1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2014.
Pacient si lahko sam izbere naravno zdravilišče, v katerem se želi zdraviliško zdraviti. Izbrano naravno zdravilišče mora imeti s strani Ministrstva za zdravje priznan standard, ki zajema bolezen pacienta.
