Zvin gležnja je ena najbolj pogostih mišično-skeletnih poškodb, ki se lahko ponavlja, če se ne obravnava ustrezno.
Pomembno je, da se oseba že ob prvem zvinu gležnja odpravi po pomoč k fizioterapevtu, ki bo ustrezno ukrepal. Le tako se lahko prepreči, da se poškodba ponovi. Če se zvina ne obravnava takoj, se zaradi ohlapnosti tkiv ali šibkih mišic zvin lahko ta konstantno ponavlja, kar na dolgi rok pomeni kronično nestabilen gleženj. Slednje pomeni tudi konstantno bolečino v gležnju, otekanje in hitrejše degenerativne spremembe sklepov.
Anatomija
Gleženj je sestavljen iz dveh delov. Sestavljata ga zgornji skočni sklep, ki omogoča upogib in izteg gležnja in spodnji skočni sklep, ki omogoča zasuk stopala navznoter in zasuk stopala navzven. Čvrsti ligamenti in močne mišice, ki potekajo preko sklepa in povezujejo kosti med sabo skrbijo, da je sklep stabilen in preprečujejo prekomerno gibanje stopala. Tako medialni ligament na notranji strani gležnja skrbi, da gleženj ne gre v prekomeren gib navzven, ligamenta na zunanji strani gležnja (CFL in ATFL) pa skrbita, da gleženj ne gre v prekomeren gib navznoter. Če so ligamenti ohlapni zaradi zvina, sklep nima več prave stabilnosti. Zvini se lahko ponavljajo, kar vodi do kronične nestabilnosti gležnja. Do nestabilnosti lahko pride tudi zaradi šibkosti mišic.
Kako poškodba nastane
Do zvina gležnja pride zaradi hitrega in prekomernega giba navzven (everzijski zvin) ali navznoter (inverzijski zvin), kar povzroči nateg enega ali več ligamentov v gležnju. Najbolj pogost je inverzijski zvin. Največkrat se to zgodi pri športih z veliko poskoki, pa tudi v vsakodnevnem življenju.
Dejavniki tveganja
Večje tveganje za zvin gležnja imajo osebe z predhodnimi zvini, osebe z šibkimi mišicami, slabim ravnotežjem in osebe ženskega spola.
Znaki poškodbe
Takoj po zvinu je prisotna močna bolečina, ki se pojavi pri obremenitvi stopala, nezmožnost polne obremenitve stopala, občutljivost gležnja na dotik, oteklina, pri hujših zvinih, kjer gre za natrganje ali strganje ligamentov tudi modrica, šepanje in manjša stabilnost gležnja.
Zdravljenje
Pri zelo hudih zvinih, ko je prisotna močna oteklina, bolečina in modrica, je potrebno obiskati zdravnika, da s pregledom oz. diagnostiko izključi ali potrdi zlom ali raztrganine. Sicer si v prvih dveh dneh po zvinu lahko oseba delno pomaga že sama s tem, da omeji začetne simptome. To stori s hlajenjem obolelega področja večkrat na dan, z dovolj počitka z dvignjeno nogo, z hojo s pomočjo bergel s postopnim obremenjevanjem in uporabo pravilnega vzorca hoje ter z uporabo funkcionalnih opornic.
Zdravljenje zvina gležnja je največkrat konzervativno s fizioterapijo. V primeru kronične nestabilnosti pa tudi operativno.
Pomembno je, da se po pomoč k fizioterapevtu oseba odpravi takoj po prvem zvinu, saj je takrat zdravljenje najbolj učinkovito. Več kot ima oseba zvinov, težje se zvin sanira.
Sanacija zvinov v Termah Topolšica
V Termah Topolšica uspešno saniramo zvine s pomočjo manualnih tehnik kot je manipulacija fascije, s katero izboljšamo medmišično koordinacijo, in s pomočjo mobilizacije sklepov, s katero kosti postavimo nazaj v pravo lego in povečamo gibljivost sklepov. Za podporo celjenju in regeneraciji uporabljamo tudi TECAR terapijo, laser, ultrazvok ali magnetoterapijo.
Obvezna je tudi edukacija vaj za krepitev stabilizatorjev gležnja, ki jih oseba počasi stopnjuje. Ob koncu terapije pa za podporo sklepom in mišicam apliciramo še samolepilni kineziološki trak, ki ga oseba nosi še teden dni.
Oseba lahko že po prvi obravnavi bolje obremeni nogo, izboljša hojo in občuti večjo stabilnost in manjšo bolečino.
Za strokovni posvet in rezervacijo pokličite na 03 896 31 19 ali pa nam pišite na fizioterapija@terme-topolsica.si.
