Sindrom karpalnega kanala je najbolj pogosta nevropatija, s katero se dnevno srečujemo v naši fizioterapevtski praksi. Prizadene predvsem ženske po 40. letu.
Karpalni kanal sestavljajo karpalne kosti in več plasti gostega vezivnega tkiva, ki ga obdaja. Skozi ta tunel prehajajo kite upogibalke prstov in mediani živec.
Vzroki za nastanek
Poškodbe v predelu kosti, revmatoidna obolenja, preobremenitev (npr. ponavljajoči gibi), tumorji, hormonske spremembe (nosečnost), presnovne bolezni (bolezni ščitnice) in še drugi dejavniki lahko vplivajo na stiskanje medialnega živca v karpalnem kanalu.
Zakaj se simptomi pojavijo?
Simptomi se pojavijo zaradi pritiska na medialni živec, ki poteka skozi ozek karpalni kanal v zapestju. Posledično se zmanjša prekrvavitev živca, živčni impulzi pa se počasneje prevajajo. To vodi do zmanjšane koordinacije, ker živec ne oživčuje dobro mišic dlani in prvih treh prstov, posledično pa tudi mišice ne opravljajo dobro svoje funkcije, zato se zmanjšata mišična moč in občutek v prstih.
Simptomi
Posledice pritiska na medialni živec se lahko kaže kot mravljinčenje, bolečine in šibkost v roki ali težave z držanjem predmetov v roki. Pacienti navajajo otrplost rok in mravljinčenje v prvih treh prstih, še posebej ponoči in zjutraj, pri čemer navajajo, da olajšanje dosežejo s stresanjem in upogibanjem zapestja. Mravljinčenje se od prstov na roki lahko širi v zgornji del roke. Kasneje se lahko pojavi tudi atrofija mišic tenarja.
Diagnostika
Diagnoza se potrdi s pomočjo ultrazvoka, magnetne resonance in elektromiografije, kjer zdravnik ugotavlja obseg zožanja karpalnega kanala, električno aktivnost mišic ter meri hitrost prevajanja živcev.
Dejavniki tveganja
- Ženske so zaradi anatomsko ožjega karpalnega kanala in hormonskega vpliva bolj izpostavljene tveganju
- Delo, ki zahteva dolgotrajne ponavljajoče gibe z roko ali zapestjem, kot na primer delo za tekočim trakom, šivanje, kvačkanje, tipkanje, uporaba miške, igranje glasbil
- Predhodne poškodbe zapestja
Zdravljenje
Če spadate v skupino ljudi, kjer je dejavnik tveganja delo, ki ga opravljate, je potrebno uvesti nekaj sprememb na delovnem mestu. Pri opravljanju dela je potrebno uvesti več prekinitev dela, si vzeti odmor in roke večkrat stresti, izvesti raztezne vaje vratu, rok in zapestja ter se razgibati, da telo ni ves čas pod pritiskom istih gibov ali drže. Priporočljiva je tudi »hitra masaža« mišic od vratu do zapestja, po zunanji in notranji strani roke. V svoj vsakdanjik je potrebno vnesti redno izvajanje vaj za raztezanje mišic in sproščanje ter krepitev mišic. Ponoči je priporočljiva nošnja opornice, ki zmanjša obseg gibljivosti v zapestju in ga umiri ter tako zmanjša pritisk na živec. Pomembno je redno izvajanje podpornih vaj. Zelo učinkovito je tudi miofascialno sproščanje.
Poleg injiciranja kortizonskih pripravkov in lokalnih anestetikov lahko terapija vključuje tudi kirurško dekompresijo medialnega živca.
Naše telo ni ustvarjeno za osem ur sedenja ali za robotsko delo. Človeško telo je narejeno za gibanje – za hojo, tek, raztezanje, obračanje in dihanje s polnimi pljuči. Zato je ključno, da večkrat na dan spremenimo položaj, vstanemo, se pretegnemo ali naredimo nekaj korakov. Tudi kratek sprehod ali nekaj minut razgibavanja lahko naredi precejšnjo razliko za naše počutje in zdravje. Poslušajte svoje telo in mu privoščite zdravo gibanje, hvaležno vam bo.
