Moč termalne vode je v dolino Toplice obiskovalce privabljala že v 16. stoletju. Nadnjo se je navduševal celo ljubljanski škof Tomaž Hren. Toplice, znane kot Florjanove, so leta 1838 odprli za javnost. Za izkoriščanje v zdravilne namene je bil termalni izvir urejen šele šest desetletij kasneje. Takrat so zgradili prve stavbe za sezonske goste. Ob prelomu stoletja se je v Topolšici že pričelo strokovno vodeno fizikalno-dietno zdravilišče.

Josip Vošnjak je v svojih Spominih (1905) takole dokumentiral čas razgibanega življenja v Topolšici:

"Tudi navaden obiskovalec se ne more več za 3 krajcarje kopati. Prejšnja idila s priprosto kmetsko postrežbo za ljudi krepkih čutnic se je morala umakniti modernemu zdravilišču za moderne nevrastenike. Tod letajo od velikomestnega življenja prenasičene moške in ženske osebe bose po peščenih potih, se djo peči solnčnim žarkom in spe v odprtih kolibah, da si popravijo svoje razdrapane čutnice vsaj za čas do prihodnje sezone." 

V osemdesetih letih je na temelju zdraviliške tradicije zrasel sodoben zdraviliško-turistični kompleks z visokokakovostno hotelsko in gostinsko ponudbo ter s številnimi rekreacijskimi in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi.